Še en Janez na spletu

11. 01.2009 Vršič Ko sva razmišljala kam na nedeljski izlet, sem predlagal Vršič. Malo zaradi tega, ker me je zanimalo do kam je prevozna cesta, malo zaradi tega kakšne so razmere na Mojstrovkah in v Krnici, malo pa zaradi tega, da se izogneva nedeljski gneči na Pokljuki. Avto sva pustila na parkirišču pod Mihovim domom. Cesta je prevozna do Koče na Gozdu, vendar je bilo tam vse zabasano z avtomobili. Naprej je cesta zvožena s smučmi, tako da se tudi peš ne predira. Bila sva malo prezgodnja, zato sva skoraj do Erjavčeve koče hodila po senci. Zaradi inverzije, je bilo v dolini bolj hladno, kot na vrhu. Na prelazu je bilo kar nekaj ljudi. Veliko jih je prišlo peš, še več jih je šlo s smučmi proti Mojstrovkam. Primorski cestarji so bili bolj pridni in so svoj del ceste splužili že pred dnevi. Res pa je, da je na gorenjski strani najbrž več snega. Parkirnine še ne pobirajo. Pri kiosku sva se malo posončila. Malo nama je nagajal veter, ki nama ni pustil, da bi sedela na klopci. Nazaj grede je na cesto posijalo sonce, tako da je bil povratek prijetnejši.   Pri Ruski kapelici sem poslikal tole opozorilno tablo, ki je bila pokrita z debelo (rusko) kučmo. Za konec lepe nedelje sva šla še pogledat, če pri Mlakarju na Črnivcu še delajo tako velike dunajske zrezke.