Še en Janez na spletu
Prva Hribi Morje Smuka Potovanja Galerija Povezave Pišite mi
Prva   2010   2009   2008   2007   2006
17.10.2009 Slatna in Kreda
Samota, ki pride v te kraje, ko odženejo živino v dolino in pa zlati macesni, me vsako drugo leto pripeljejo v te kraje.

Zjutraj je Rado zaspal in tako poskrbel, da nisva z lučjo  štorkljala v tisti strmi klanec nad Blatom. Mraz je poskrbel, da sva šla kar hitro.

Ljudje, ki sva jih pričakovala zaradi številnih avtomobilov na parkirišču, so se nekako prazgubili, tako da sva hodila sama.
Pred Dednim poljem sem moral posneti to fotografijo. Že tretjič isti motiv, razmak med njimi je skoraj točno dve leti. Letos sva zgrešila za 4 dni.

Moram "pohvaliti" podjetne Bohinjce, ki lepo skrbijo za cesto proti Dednemu polju. Vsako leto je širša in bolj gladka. Če bodo nadaljevali s takim tempom, bodo prišli z avtomobili do Dvojnega jezere prej, kot bom jaz izpolnil pogoje za upokojitev po novi pokojninski reformi.

Tudi stanovi na Dednem polju so se ponašali z obnovljenimi strehami. Iz mnogih dimnikov se je kadilo, najbrž so pastirji pospravljali po pašni sezoni, ne verjamem, da jih imajo za vikende.
Na melišču pred Prvim Voglom sva zavila z označene poti. Do sedla nisva šla. Še na melišču sva opazila drobno stezo, ki je vodila proti Slatni. Tako sva vsaj mislila.

Ko sva prišla za rob, se je steza izgubila v ruševju. Po mučnem pretepanju z ruševjem, sva prišla na travnat greben med Slatno in Kredo.

Razgledi, ki so se nama odprli, so poplačali vse težave. Globoko pod nama je ležala planina Laz, na jugu se je videlo nekaj koč Dednega polja.

S Krede sva se najprej spustila na sedlo, potem pa spet navzgor po travi na Slatno. Mrzel zrak me je precej utrudil, zato sem rekel Radotu, naj gre na Prvi Vogel sam.
Rado je pohitel proti vrhu, sam sem se pa zleknil na suhi travi in užival v samoti. Na nebu so se počasi pričeli pojavljati oblaki. Ko ni bilo sonca, se postalo pusto, zimsko. Spustil sem se do sedla, ko je prišel še Rado sva pohitela nazaj. First snow this winter
Prvi postanek sva naredila šele pri koči na Planini pri Jezeru. Ko sva malicala, je pričelo snežiti. Nama je bilo vseeno, saj do avtomobila in Mihovca ni bilo več daleč.
Še nekaj slik: