|
|
|
Naporni dnevi v službi, predvsem pa žalostni prazniki, so bili povod, da sem si
zaželel dolgega in samotnega sprehoda. Odločil sem se za Kredarico, ki iz Krme tudi
v zimskih razmerah, ni preveč nevarna.
Ko sem stopil iz avtomobila "Pri garažah", se je ravno pričelo daniti.
Avtomobilov ni bilo veliko.
Med potjo sem se jezil na prenapeteža, ki je na vsako drugo drevo ob poti s sprejem
naredil grdo packo, kot da bi lahko na tej poti kdo zašel.
|
|
Okrog Vrtače je nemarnežu na srečo zmanjkalo barve. Nad Malim poljem se je
po vrhovih prikazalo sonce. Zadnja strmina pod Pastirji je bila lažja kot pozimi,
ko mi tam na smučeh vedno zmanjka moči .
Pri obnovljeni koči nisem počakal, raje sem šel proti Kurici, kjer me je pozdravilo
sonce.
Ko sem preplezal tiste skale, me je pod Konjskim sedlom opazoval trop gamsov. V
zimskih kožuhih so bili skoraj neopazni.
|
|
|
|
Tisti zadnji metri pod Kredarico me vedno pošteno zdelajo. Na vsakih 50 korakov
sem moral počakati in ujeti sapo.
Ko sem prišel na rob, me je pozdravil precej močan veter, ki je veselo vrtel vetrnici.
Pri domu sta bila samo dva, ki sta me prehitela. Pri meteorologih sem dobil čaj
in pivo, potem sem se vsedel na klopco pred domom. V zavetju je bilo na soncu zelo
prijetno. Opazoval sem planinca, ki se je previdno spuščal z vrha Triglava.
|
|
|
Navzdol je šlo hitreje.
Nad Zgornjo Krmo sem poravil veliko časa za fotografiranje macesnov. Zjutraj
v senci in mrazu niso bili tako lepi. Popoldan so pa žareli v zlati barvi.
|
|
|
Kljub lepemu dnevu je v senci na Malem polju še popoldan ležala slana. Pohitel
sem proti soncu v dolini. Kljub hitenju sem na sonce prišel šele pri avtomobilu.
Za mano je bil še en lep dan.
|
|
|
|
Še nekaj slik:
|
|
|
|
|
