|
|
|
V enem tednu je močna inverzija pobrala ves sneg na Krvavcu.Ko sem že razmišljal,
da bi poravnal letošnji dolg do Grintovca, me je poklical Boja. Dogovorila sva se
za Kepo. Predvidevala sva, da dostop v tako toplem vremenu ne bi smel biti preveč
težaven.
Ob šestih sva bila dogovorjena pred Iskro. Najprej sva mislila, da bova prezgodnja,
ko sva prišla do zapornice v Belci, se je ravno zdanilo. Ker je bila zapornica delno
zasuta s peskom, vse kaže, da ceste ne zapirajo več, sva se odpeljala naprej. Na
vrhu je bila cesta delno zasnežena, vseeno pa sva brez težav pripeljala do parkirišča
pod bivakom.
|
|
V senci je bilo nekaj snega, na soncu je pa bila steza kopna. Ko pa sva prišla
čez tisti ozek greben in se pričela vzpenjati po vršnem delu Kepe, naju je pričakal
sneg. Na najino presenečenje, je bil pomrznjen in trd, čeprav je bilo to jutro na
Kredarici +7 stopinj Celzija. Veter in senca sta naredila svoje.
V roke sem vzel cepin. Če si hotel narediti stoponjo, si moral pošteno brcniti
v ledeno skorjo. Sledila sva stopinjam predhodnika, ki je na najino žalost
šel v nasprotno smer, zato so bili njegovi koraki precej daljši od najinih.
|
|
|
|
Na vrhu naju je pričakalo toplo sonce. . Razgled je bil prekrasen. Na severu se
je videl Grossglockner, dolina Drave je bila prekrita z meglo.
Na jugu so se v soncu bleščali Julijci. Pod nama se je pasel trop gamsov. preko
vzhodnega grebena sta prišla dva Korošca. Povprašala sva ju, če obstaja kakšna pot
do sedla, kjer sva pustila avto. Koroščine, ki sta jo govorila, nisem preveč razumel.
Mislim pa, da sta rekla, da bi se morala spustiti čisto v dolino in se spet povzpeti
na sedlo.
|
|
|
Zato sva se morala vrniti po isti poti. Ko sva prišla na sneg, sva nataknila dereze.
Morda bi bilo lažje, če bi jih nataknila že za pot navzgor.
Previdno sva se spustila čez snežišča. Ko sva ila že skoraj pri grebenčku, sva srečala
dva, ki sta šla proti vrhu.
|
|
|
Ko se je pot spet zravnala, je na soncu postalo vroče. Ustavila sva se, si snela
dereze in jakne. Potem sva pa na toplem soncu kar obsedela in uživala v miru in
tišini, ki naju je obdajala.
Po malici naju je čakalo še nekaj korakov do avtomobila.
Za Aljaža sva bila malo prezgodnja, zato sva šla na pivo k Psnak v Radovno. Ko pa
sva bila že tam, sva se še zapeljala skozi Radovno do Bleda in od tam proti domu.
|
|
|
|
Še nekaj slik:
|
|
|
|
|
