Iz Lisbone smo se odpeljali proti severu. Naša prva postaja je bilo mestece Obidos. To je najbolj romantično staro mestece na Portugalskem. Imenujejo ga tudi mesto poročno darilo, saj ga je kralj Dinis dal za darilo svoji nevesti kraljici Izabel leta 1282.

Po ozkih uličicah so se gnetli številni turisti, med njimi so bili to jutro vsaj trije avtobusi Slovencev.

Srednjeveško obzidje je visoko 13 metrov in je zelo dobro ohranjeno. Na trgu občasno prirejajo strednjeveške igre.

Znamenitost mesta je tudi češnjev liker, ki ga postrežejo v čokoladni skodelici. Okusno pijačo tako strežejo zelo ekološko, saj na koncu skodeličo z uitkom poješ.

 V mestu Alcobaça stoji največji cistercijanski samostan v Evropi. Mesto leži na sotočju dveh rek Alco in Baça. Samostanska cerkev je največja na Portugalskem. V njej sta grobnici Pedra I. in njegove ljubezni Inês de Castro in je priča eni največjih in najtragičnejših ljubezenskih zgodb. 

Na kosilo smo se odpeljali na Atlantsko obalo v mestece Nazaré.  Na peščeni plaži še vedno sušijo ribe, v sezoni pa jih zamenjajo turisti.

Po obilnem kosilu sva imela čas za sprehod po toplem pesku med značilnimi čolni. Ko sva bila že bosa, sva zabredla še v Atlantik. Bredla sva toliko časa, dokler ni prišel večji val in nama zmočil hlače.

Na poti do Fatime smo se ustavili še v kraju Batalha, ki se ponaša s čudovito gotsko katedralo. Zgradil jo je kralj Joao I. v zahvalo za zmago nad Kastilci. Pred cerkvijo je spomenik vojskovodji Nuno Alvares Pereiri, ki je v bitki premagal številčnejše Špance.

Fatima je slavno romarsko središče. Trem pastirčkom se je prikazovala bela gospa in jim zaupala tri prerokbe. Napovedala je 2. svetovno vojno, ruski komunizem, zadnja prerokba se je uresničila leta 1981  z atentatom na papeža Janeza Pavla II. Prikazovanja so se dogajala vsak mesec  od 13. maja do 13.oktobra. Na koncu je bilo prisotnih že 70.000 ljudi.

V Fatimo vsako leto roma tudi do milijon ljudi. Presunljivo je bilo gledati, kakšna stiska žene te ljudi, da gredo po kolenih čez trg. 

Pozno popoldan smo prispeli v Coimbro, tretje največje mesto na Portugalskem. V njem je najstarejša portugalska univerza. Študentje so za svečane priložnosti še vedno oblečeni v tradicionalne obleke: črne pelerine na katerih je trak v barvi fakultete, ki jo obiskujejo. Že zvečer smo se povzpeli na vrh mesta, kjer je univerza. Na vrhu je bila ravno zabava. Vsi študentje so bili v uniformah, pivo je  teklo v potokih,  iztekalo pa je v zakotnih ulicah.

V kavarni pri cerkvi smo si ogledali še predstavo fada. Fado iz Coimbre je drugačen kot je lizbonski. Tu pojejo samo moški - študentje v svojih črnih pelerinah. Petje je bilo čudovito, morda zaradi zelo akustične dvorane, morda zaradi vzdušja, ki ni bilo tako umetno kot v Lizboni.