V dežju smo prispeli v Porto, drugo največje portugalsko mesto. Leži ob reki Duoro. Najbolj je znano po svojem vinu.  Po kratkem sprehodu do četrti Ribeira, sva si privoščila kosilo. Po kosilu smo se odpeljali z ladjico po reki  pod številnimi mostovi, ki povezujejo Porto s sosednjim mestom Gaia.

Z reke je posebno lep pogled na pisane hiše v četrti Ribeira. Nad mestom dominira katedrala in bivša nadškofija, v kateri so zdaj nemeščene javne službe.

Veličastni mostovi povezujejo bregove reke Duoro.  Ta železen most je zgradil sloviti Gustave Eifel.

Mesto je znano po svojem vinu. Trto gojijo v povirju reke Duoro, vino pa predelujejo v velikih kleteh ob reki.

Predelava vina je specifična: ko mošt povre, da ima 7% alkohola, alkoholno vretje zavrejo tako, da moštu dodajo žganje. Vino ostane sladko zaradi neprevretega sladkorja, obenem pa zaradi žganja pridobi na alkoholu. Tradicionalni porabniki portskega vina so Angleži.

Še en pogled čez reko na Ribeiro. Pogled na mesto s promenade v Gaji je skoraj kičast.

Kot povsod na Portugalskem je tudi v Portu mnogo cerkva. Najmogočnejša je seveda katedrala, najbolj bogata je pa zagotovo cerkev sv. Frančiška z baročnimi oltarji. Za pozlato oltarjev so porabili kar 200kg zlata.

Zapeljali smo se še do izliva reke Duoro v Atlantik.

Naslednje jutro smo si ogledali še borzno palačo. Poleg stopnišča, predsedniške sobe, je zagotovo najlepša Orientalska dvorana. 

Trg pred mestno hišo so ravno pripravljali za prvomajsko praznovanje.

Modro bele keramične ploščice krasijo fasade mnogih cerkva.