|
|
|
O smuki s Pasje ravni v Log nama je Bojan govoril že nekaj let.
V nedeljo po sneženju smo se z enim avtomobilom odpeljali do kmetije Skobelj.
Peš smo gazili še nekaj 10 metrov na hrib za domačijo. Tu imajo majhno vlečnico.
Novega snega je bilo veliko, vdiralo se nam je čez koleno.
Na vrhu smo nataknili smuči in se odpeljali proti dolini. Snega je bilo preveč,
tako da smo se na položnejših delih čisto ustavili.
|
|
Smučali smo po travnatem hrbtu proti Kovskemu vrhu. Globok sneg skoraj ni
dovoljeval zavijanja. Na žalost so bile tudi ceste vzorno splužene in posute.
|
|
|
|
|
Na strmejših delih smo lahko naredili nekaj zavojev, tako da za nami niso ostale
samo globoke ravne črte. Pod Kovskim vrhom je bilo snega malo manj. Smuči
so postale hitrejše.
Zadnja strmina nad Logom je poplačala vse naše porivanje po globokem snegu. Tu je
bilo toliko strmo, da smo lahko veselo vriskali, ko smo vijugali po pršiču.
|
|
V dolini smo otresli sneg z obleke in se po cesti odpeljali do Radotovega avtomobila.
Pri avtomobilu je bilo veliko smeha, saj smo ugotovili, da je Bojan zastonj celo
pot prenašalRadotove superge v nahrbtniku.
Z Dragotom sva počakala, da sta Bojan in Rado šla iskat avto, ki smo ga pustili
na vrhu.
Na koncu smo na Vidmu zaključili še eno dobro smučarijo.
|
|
|
|
