|
|
|
Z avtomobilom je šlo brez težav do Križovca. Mi smo avto pustili en ovinek nižje,
ker smo malo računali na smuko pri povratku. Do Pustega rovta smo nekajkrat
morali plezati čez podrte smreke.
Na rovtu nas je pričakalo sonce. Bilo je zelo mrzlo, saj je v že avtu termometer
kazal -9 °C. Proti planini smo šli po cesti. Za zimski dostop je cesta dobrodošla.
Globoke rane, ki so jih zasekali v naravo, ko so cesto delali, se pa še vedno niso
zacelile.
Na cesti je bilo dobrih 10cm pršiča na zelo trdi podlagi.
|
|
Rado nama je pobegnil naprej, tako da si nisem mogel ogledati na novo postavljene
koče na planini. Nad planino nas je pričakal veter.
Sneg je bil skorjast. Pri vzponu se je skorja predirala, zato me je malo skrbelo,
kako bomo smučali nazaj.
Višje sem bil, močnejši je bil veter.
|
|
|
|
|
Na vrhu je bilo zelo mraz. Ko sva čakala na Petra, sva se pred vetrom skrila za
zabojnik, ki so ga na vrhu postavili radioamaterji.
Prav hitro smo odsmučali z vrha. Kljub dvojnim rokavicam, so mi prsti skoraj
zmrznili.
Po prvi iskušnji s skorjo sem smučal bolj previdno. Za dobro smuko se je dalo poiskati
mesta, ki jih je veter toliko utrdil, da se niso predirala. Tako je bilo smučanje
do planine kar solidno.
Na planini smo se malo okrepčali. Srečali smo Bogdana, s katerim se srečujemo v
glavnem po Avstriji. Povabil nas je, da gremo z njim na vrh Korenščice, pa se nismo
čisto razumeli, kje je to.
|
|
Mi smo šli raje po dovozni cesti do grape, ki pada z vrha Korenščice. Najprej
so nas malo skrbele razmere v grapi, nazadje je bilo skoraj preveč trdo. Ko smo
se znebili slabega občutka, je šlo pa zelo dobro. Mislim da so plazovi v lanski
zimi grapo še razširili, predvsem pa so jo podaljšali skoraj do Pustega rovta.
Pod Pustm rovtom smo se, namesto skozi gozd, raje odpeljali kar po cesti mimo Križovca.
Potem pa z avtomobilom previdno v dolino.
Mrzlo turo smo zaključili Pr'Trebušnik, tako kot se spodobi.
|
|
|
|
