|
23.9.2010 Storžič skozi Žrelo
|
|
|
|
Zadnje čase se vreme poslabša ravno za konec tedna. Rado je vzel dopust, Bojan je
moral na trgatev. Za Bavški Grintavec, ki ga je predlagal Rado sem bil po preležani
virozi še preslab. Predlagal sem mu Storžič. Po poti skozi Žrelo še nikoli nisem
hodil.
Pri Domu pod Storžičem sva bila najprej sama. Ko sva zavezovala čevlje je prišlo
več avtomobilov.
Pot kar hitro postane precej strma. Rado se je trudil, da bi hodil počasneje, jaz
sem pa komaj lovil sapo. Viroza prejšnjega tedna je pobrala vso kondicijo. Pa še
kakšno kilo sem dobil gor od poletja.
|
|
Po opisu sem pričakoval, da se pot vsaj malo položi, da me bo sapa dohitela. Tista
ravnina na sredini je bila čisto prekratka. Rado se me je kar precej načakal.
Ko sva prišla na greben, se je pokazalo sonce. Na južni strani je bila v dolini
megla, na grebenu pa je občasno potegnil prav siten veter.
|
|
|
|
Pot po grebenu je zelo razgledna. če se ne bi prej v strmini tako upehal, bi bila
tudi hoja po razgibanem terenu pravi užitek. Tako sem pa komaj lovil sapo, da me
Rado ne bi stalno čakal.
Vrh se je ves čas kazal zelo blizu. Malo me je skrbelo, če je ta bližina varljiva,
pa sem začuda pripihal na vrh brez težav.
Rado naju je ta čas že vpisal v knjigo. Poiskala sva mesto na zavetju. Ko sva odprla
nahrbtnike, so se takoj pojavile lačne kavke. Spet sva jim razdala del najine
malice.
|
|
Dolino proti Ljubljani je zakrivala megla. Vrhovi gora pa so se kopali v soncu.
V času ko sva malicala, je na vrh prišlo veliko ljudi. Mrzel veter pa naju je spomnil,
da bi bilo dobro iti proti dolini.
Že večkrat sem na vrhu gledal, kje se prične pot čez Škarjev rob, pa je nikoli nisem
našel. Tudi tokrat sva mislila, da se prične na vzhodni strani. Spustila sva
se precej dol po poti za Kališče, odcepa pa ni in ni bilo. Rado je pogledal v zemljevid
in videl, da se pot prične nekje na vrhu, zato sva še enkrat šla nazaj na vrh.
|
|
|
|
Pot sva hitro našla. proti mojemu pričakovanju se začne na severozahodni strani.
Na začetku je malo bolj strma, kasneje se pa unese. Ko hodiš po stezi postaja križ
na vrhu vse manjši, na žalost je pa tudi Dom pod Storžičem v dolini čisto majhen.
Ko ni bilo več treba stalno gledati pod noge, sva se začela pogovarjati in kar naenkrat
sva bila pri avtomobilu.
Planinski dom je bil na najino žalost zaklenjen. Sva pa potem del manjkajoče tekočine nadomestila
Pr'Krvin, ki je čisto ob poti proti domu.
|
|
Klikni za še več slik na Picassi
|
|
|