|
|
Ko sem razmišljal kam v hribe za konec tedna, mi je na misel
hodila Škrlatica. Huda vročina zadnjih dni me je napeljala na razmišljanje na
turo, ki poteka bolj v senci.
Pomislil sem na Jezersko. Ko sem gledal kam, sem se skoraj odločil za Veliko
Babo. Najprej sem mislil, da bi šel nanjo čez Jenkovo planino. Nisem hotel,
da bi greben med Malo in Veliko prečkal sam, zato sem se odločil za najlažji
pristop preko Jezerskega sedla.
Ob šestih zjutraj je bila pri žičnici že taka gneča, da sem v naglici zgrešil
smerokaz in sem, namesto po Slovenski, šel na Ledine po lovski poti. Zmotile so
me markacije, saj sem imel v spominu, da lovska pot ni markirana.
Pri koči na ledinah je bilo živahno. Sam se samo malo oddahnil in šel naprej. |
|
Med potjo proti Jezerskemu sedlu sem opazoval ledenik, ki se je
čisto skrčil.
Do sedla sem hodil v senci. Ko sem pa stopil na vroče sonce in
ko sem videl, kako se moram spustiti na avstrijsko stran, se je oglasila lenoba,
pa še Ledinski vrh je bil čisto blizu. Zato sem hitro spremenil prvotni načrt.
No saj na Ledinskem vrhu tudi še nisem bil. Babe bodo pa počakale, ni nič hudega, če se
vmes malo postarajo.
Na vrhu sta bila še dva, ki sta na vrh prišla iz Logarske doline. Skupaj smo
uživali v razgledu in opazovali skupino, ki je šla po plezalni na Koroško Rinko.
|
|
|
|
Nazaj grede sem si ogledal okolico. Zamikalo me je, da bi šel še do
Savinjskega sedla pogledat v Logarsko dolino.
Včasih je taka tura, kjer ti ni treba stalno gledat na uro, prav prijetna.
Na melišču, ki bi ga moral pokrivati ledenik, so na pesku ležali trije gamsi.
Mislim, da sem jih med številnimi planinci, ki so hiteli proti Križu, samo jaz
opazil. Naredil sem nekaj posnetkov, na žalost so bili gamsi precej daleč.
Še zdaj mi je žal dogodka pred tednom v Črlovcu, ko sva se z gamsom gledala na
dvajset metrov. V razburjenju sem pozabil na svetlobo in zadaj imam za spomin
tri prekrasno premaknjene gamsove slike. |
|
Pred kočo na Ledinah sploh ni bilo prostega mesta.
Kljub temu, da za kočo teče pitna voda (to je zdaj pri kočah redkost), sem se
potrudil po stopnicah in si kupil pivo.
Ko sem počival sem poslušal "planince" v supergah, ki so modrovali, kako bi šli
po plezalni na Babo, ker za "ta lahko" nimajo časa. Na srečo so govorili toliko
časa, da jim je še za plezalno pot zmanjkalo časa in energije in so šli lepo
počasi po "lovski" navzdol.
|
|
|
|
Sam sem se naredil frajerja, pa sem šel dol skozi Žrelo. Vsaj
čelade cel dan nisem zastonj nosil v nahrbtniku.
Kljub temu, da je bilo precej ljudi, ni bilo preveč padajočega kamenja.
Spodaj na melišču je spet pritisnilo sonce. Ko sem prišel do žičnice, sem videl, kje
sem zjutraj zgrešil začetek poti. Bom za drugič vedel.
Kljub temu, da sem imel vso pot občutek, da je presneto vroče, je termometer na
Jezerskem kazal 6°C manj kot doma pred garažo. /span>
|
|
Več slik bom objavil, ko bo manj vroče.
|
| |