|
|
Zanimalo me je, kako je z mojim revmatizmom, zato sem se odločil
za daljšo turo. Ko sem pregledoval dnevnik, sem videl, da sem bil na Špiku pred
štirimi leti.
Parkiral sem pri Ruskem križu. Pot do koče v Krnici je hitro minila med
obujanjem spominov na smučanje pod Kriško steno. V koritu pri koči se je
vabljivo hladilo pivo. Trdno sem bil odločen, da se tokrat vrnem po isti poti in
si privoščim steklenico vabljive pijače.
Prečkal sem Pišnico. Balvani pod Dnino se mi niso zdeli tako razmetani, kot pred
štirimi leti.
|
|
Na melišču sem preitel dva, ki sta bila tudi namenjena na vrh.
Par z Notranjskega pred mano je hodil skoraj tako hitro, kot jaz, zato sem hodil
lepo za njima. Raje vidim, da kdo hodi pred mano, kot da mi stalno diha za
ovratnik.
S hojo nisem imel težav, v senci je bilo prijetno hladno. Na sonce sem stopil že
visoko nad Gamsovo špico, malo pod sedelcem s tisto lepo travo, ki me vedno
očara. Razgled je bil z vsakim korakom lepši. Na jugu me je stalno nadzirala
Škrlatica. Ker sem uro pozabil na morjo sem se glede višine orientiral po
smučišču pod Kriško steno, kjer višine dobro poznam. |
|
|
|
Malo pod vrhom Lipnice postane pot zahtevnejša. Na glavo
sem dal čelado, saj sem se spomnil pošiljke kamenja pred leti.
Na vrhu sem užival v razgledu. Križ na Škrlatici je čisto blizu.
Presunila me je divja razbrazdanost Martuljških Ponc.
Po malici sem šel z vrho med prvimi. Vedel sem, da je pred mano še dolga pot.
Med spuščanjem vrha sem razmišljal po kateri poti naj grem. Vzpon na
Lipnico me ni preveč mikal, zato sem se spet spustil po melišču proti Kačjemu
grabnu, čeprav sem si pred leti obljubil, da po tej poti ne bom več šel.
|
|
Kmalu mi je postalo žal, da sem se odločil za to pot. Melišča
niso bila taka, kot bi si želel. Ponekod so bile skale prevelike, drugod
pa je bilo preveč zdrsano, da bi se brezskrbno spustil po melišču. Ko pa je
melišče končno postalo dobro, ga je prehitro zmanjkalo.
Pri prvih macesnih sem si v senci stresel kamne iz čevljev in popil malo vode.
Potem sem šel naprej v Kačji graben.
|
|
|
|
Pot skozi graben je res strma. Morda je celo boljša navzgor.
Spust po njem je, z že utrujenimi nogami , res mučen. Klanca ni in ni konec. Na
srečo so bile vsaj skale suhe, da ni drselo. Kljub temu sem bil številnih klinov
na poti prav vesel. Vročina je postajala vse hujša. Ko sem popil še zadnje
kaplje vode, sta me dohitela Notranjca. Skupaj smo se spustili do Pišnice.
Ko sem prečkal prodišče, sem se v potoku osvežil in napil mrzle vode. Morda je
bila voda kriva, da sem kmalu zatem srečal Mojco in Kekca. Ko me je na koncu pri
Pehtini bajti prijazno ogovoril Bedanec, sem postal prepričan, da je pivo veliko
bolj zdravo, kot pa mrzla voda.
|
|
|
|
|
|