|
|
Z Geografskim društvom Gorenjske smo se odpravili na Kraški rob. Avtobus smo zapustili
na Črnem Kalu.
V vasi smo si najprej ogledali Benkovo hišo, zgrajeno v 15.stoletju. Nato smo si
ogledali cerkev z zvonikom, ki je nagnjen zaradi drsenja tal.
Gozd nad vasjo je poleti uničil požar. Med ožganimi debli šele zdaj začenja rasti
trava.
Ruševine gradu na robu nad vasjo so lepo obnovljene. Prej je bil grad dostopen le
plezalcem. Razgled z gradu je segal čez Koper in Trst daleč naprej v Istro in Padsko
nižino. Malo so ga motili le oblaki, ki jih je prinašal južni veter.
|
|
Prečkali smo železniško progo. Nisem pričakoval, da je proga tako obremenjena.
Pot nas je vodila ves čas po robu. Uživali smo v razgledu. Na travnikih je dišalo
po šetraju. Ruj je ravno dobil jesenske barve. Malo smo obžalovali, da ni sonca.
Potem bi bilo skoraj prelepo.
Med potjo smo ob robu videli številne jarke in jame. France nam je razložil, da
so te jarke med drugo svetovno vojno naredili Nemci, ki so na tem mestu pričakovali
zavezniško invazijo.
Pod nami so stalno vozili vlaki.
|
|
|
|
Steza je zavila stran od robu. Malo smo se spustili. Hoja je postala težavna zaradi
številnih posekanih dreves.
S ceste smo zavili na pašnik. Opozorilo, da so na pašniku biki, nas najprej ni prestrašilo.
Ko pa smo kasneje srečali čredo živine, ki se je pasla, smo bili pa čisto tiho.
Preden smo prišli do cerkvice Marije Snežne smo še pošteno pihali v klanec. Pri
cerkvici iz 17. stoletja smo imeli počitek. Po treh urah hoje smo malico zaslužili.
V vasi Praproče smo si ogledali, kako so včasih lovili deževnico. Potem smo šli
spet navzgor do Kraškega roba.
|
|
Po robu je nekoč tekla meja mad Avstrijo in Beneško republiko. Zaradi nje in pa
zaradi turških vpadov so na njem zgradili številne utrdbe.
Mimo ostankov stražnega stolpa smo se po zelo strmi stezi spustili v Podpeč, kjer
nas je čakal avtobus.
V vasi je precej zapuščenih hiš. Cesta skozi vas, pa je tako ozka, da se na nekaterih
mestih težko srečata pešec in avtomobil. Na parkirišča sredi vasi ja lansko pomlad
priletela skala, ki se je odkrušila s stene pod obrambnim stolpom.
|
|
|
|
Po ozki cesti smo se odpeljali do izvira reke Rižane. Izvir je zaradi vodovoda ograjen.
Po zadnjih deževjih je bila reka precej vodnata. Čisto drugačna, kot so je bila
ob poletni suši.
Od izvira smo se odpeljali v Kubed. Povzpeli smo se do cerkve nad vasjo. Spotoma
smo si ogledali, kako so se starejše plasti apnenca narinile na mlajši fliš.
S hriba pri cerkvi se je lepo videl Kraški rob. Kljub temu, da ni bilo velike višinske
razlike, smo prehoadili dar spodobno pot.
Izlet smo zaključili na osmici. Po dolgi poti smo bili že pošteno lačni in žejni.
|
|
|
|
|
|