|
Premantura: 15. - 31. julij 2006
|
|
|
Dopust 2010
|
Dopust 2009
|
Dopust 2008
|
Dopust 2007
|
Dopust 2006
|
Nekaj spominov
|
|
|
|
Kot sem napisal na prvi strani, svoj prosti čas rad preživljam ob morju. Ko konec
leta seštejem vse dni, ko sem bil tam, se jih ponavadi nabere za cel mesec. Na majskih
potovanjih sva obkrožila že skoraj celotno Sredozemsko morje, manjka samo še tisti
najbolj nemirni del od Libanona do Alžirije. Tudi v Črno morje sem že pomočil prst,
videl pa sem tudi že Atlantik.
Svoj glavni dopust že nekaj let preživljam na skrajnem južnem koncu Istre,
v Premanturi.
Premanture na teh straneh ne bom opisoval, je to lepše naredil nekdo na straneh,
ki jih navajam na strani Povezave. Ne vem še dobro, kako bom to stran
oblikoval. Za zdaj bom opisal nekaj utrinkov z letošnjega dopusta.
|
|
Na sliki je zaliv, kjer imam zasidran čoln. Čoln je sicer najmanjši, vendar
to ne pomeni, da je tudi najpočasnejši.
Mislim, da je od teh na sliki hitrejši samo gasilski avion, ki na obzorju
zajema vodo.
Letošnji julij je bil zelo vroč in suh, zato je bilo kar nekaj velikih gozdnih požarov.
Ko je gorelo za Medulinom, sta dve letali gasili požar. Bilo je skoraj grozljivo,
ko sta kljub močni burji letela tik nad borovci v kampu, zavila pri svetilniku
ter v nizkem letu nad morjem zajela vodo, ki sta jo nato spustila nad pogoriščem.
|
|
|
Naslednje dni je še dvakrat zagorelo, potem je na vso srečo burja izgubila svojo
moč, tako da ni več razpihovala požarov.
|
|
|
|
Vročina pa ni popustila. Včasih je že zjutraj termometer pokazal 30 stopinj. Če
rečem zjutraj, to pomeni vsaj ob sedmi uri, ker vem, da je za nekatere na dopustu
zjutraj ura lahko tudi 12.
V posodo sva z mojo drago natočila vodo za živali. Nato sva imela cel dopust zabavo
z obiskovalci. Kosi so bili obiskovalci od prvega svita do večera. Ta veverica je
prišla ob osmih zjutraj, njena manjša prijateljica pa v večernem mraku. Vmes so
se vrstili ščinkavci in sinice, šoje pa so prišle na kopanje opoldan.
|
|
|
Ker Premantura ni več taka, kot je bila včasih, in tudi Kamenjak ni več tak kot
včasih, je težko dobiti lepo, osamljeno plažo. Da prideš sem, mora biti mirno
morje in stabilno vreme. Letos nama je kar nekajkrat uspelo, da sva prišla
do sem.
|
|
|
|
Lokacije zalivčka ne bom izdal, je bila enkrat kar gneča, ko smo se v zalivu kopali
trije pari.
Čeprav voda na sliki izgleda plitva, mi je na svetlem polju na sliki do vratu. Zanimivo
je bilo stati v vodi in gledati ribe, ki so se hranile z algami. Ko sem z nogo zdrobil
morskega ježka, jih je prišlo osem, nekaj kar velikih.
|
|
|
Tega "morskega" ježka nisem slikal v vodi. Že nekaj let imajo ježi svojo pot skozi
grmovje rožmarina. Mi je bilo skoraj žal, ker sem z bliskavico ustrašil tega malčka.
|
|
|
|
Še ena plaža, ki sva jo odkrila v tem poletju. Kamenjak je tisto kopno za belo piko
- čolnom zasidranim pred Velikim Levanom. Tudi ta plaža je kar daleč, pa še dostop
v morje ni najboljši. Je pa zato toliko lepši razgled.
Dopusta je bilo konec, popraviti sem dal fotoaparat, tako da ne bo več te packe
zgoraj levo.
O ribah, školjkah in prijateljih pa kdaj drugič....
|
|
|