Še en Janez na spletu
Prva Hribi Morje Smuka Potovanja Še nekaj slik Povezave Pišite mi
Egipt, oktober 2008
Kranj - Hurghada Luxor  Luxor - Asuan Abu Simbel  Asuan Kairo  Zemljevid

  Luxor


Ker v Hurghadi nismo menjali denarja, smo to morali storiti v Luxorju. Plan ogledov smo morali zamakniti, saj banke odprejo šele ob pol deveti uri. Imeli smo smolo, saj je bil tečaj eura ravno ta dan najslabši. Pri tako majhni količini  pa vseeno nismo imeli prevelike izgube.

Oboroženi z egiptovskimi funti smo se odpravili na zahodni breg Nila proti Dolini kraljev.

Zaradi atentatov v devetdesetih letih so poostreni varnostni ukrepi. Parkirišče je precej nižje, do Doline pa vozi turistični vlakec. 

Najprej smo obiskali grobnico Ramzesa IV. Rov v njej je krajši, fotografiranje strogo prepovedano. Zrak v njej je bil še kar znosen.

Do grobnice Tutmozisa III. je daljša pot. Začne se s strmimi stopnicami. Rov je ozek in gre strmo navzdol. Zaradi številnih obiskovalcev je bila vročina z vsakim metrom hujša.

V dvorani s sarkofagom je bilo zagotovo vsaj 40 stopinj. Prav zaradi tega so nekatere grobnice zaprte za turistični obisk.      

 

Zaradi slabega zraka nas je minila želja po obisku tretje grobnice. Ko je vodič Marko predlagal, da gremo peš čez greben do templja kraljice Hačepsut, smo bili vsi za pohod.

Med vzponom smo naleteli na grobnico Tutmozisa IV.. Bila je odprta, v njej pa skoraj ni bilo obiskovalcev. Tako smo si med potjo v miru ogledali še eno grobnico.

Po poti, ki je zaradi puščave spominjala na naše visokogorje, smo se v senci prepadne stene hitro dvignili visoko nad Dolino kraljev. 

Na sedlu smo pokukali proti dolini Nila, ki je s svojim zelenjem sekala puščavo.

 

Med spuščanjem se je pod nami prikazal tempelj kraljice Hačepsut. S take perspektive ga vidijo le redki. Pred templjem smo si privoščili počitek v senci. Pijača v bifeju je bila pregrešno draga. Cene so bile take, kot v mondenih letoviščih v Evropi.

Sledil je ogled veličastnega templja, ki ga je kraljica Hačepsut postavila v čast boginji Hathor, še bolj pa v slavo sebi in svojemu pohodu v Punt. Iz daljne dežele v osrednji Afriki je prinesla številne rastline, katerih sadeže so morali prej Egipčani kupovati.

Na dvorišču templja je še vedno ohranjen štor sikomore, ki jo je kraljica dala posaditi pred 4400 leti.  

 

    

 

 

Med povratkom v Luxor smo si ogledali še delavnico za predelavo alabastra, mehkega kamna, iz katerega so delali posodo. Prvič smo se srečali z barantanjem, ki povsod spremlja nakupovanje v Egiptu. 

Potem, ko smo zapravili prve funte, smo se še ustavili pri Mnemnonovih kolosih - 18 m visokih kipih, katerim so v preteklosti pripisovali čudežno moč, saj so se zaradi pretoka zraka "solzili". Ko jih je nek gospodaren faraon dal popraviti in jim zamazal razpoke, je ta pojav izginil. Še vedno pa sta s svojo velikostjo veličastna.

 

Ko smo prišli do templja v Karnaku, se je dan že krepko prevesil čez poldan. Tempelj v bližini Luxorja je bil posvečen sončnemu bogu Amon-Ra. Bil je največji tempeljski kompleks v starem Egiptu.

Sprehodili smo se med visokimi stebri, dvoranami in občudovali reliefne podobe na stenah.

Prevzela sta nas tudi obeliska Tutmozisa I. in kraljice Hačepsut.

Ogledali smo si sveto jezero.

Seveda smo se morali sprehoditi trikrat okrog kipa skarabeja. Baje to prinaša srečo.

 

V bližini templja smo našli restavracijo, kjer smo večerjali. Na terasi ob obali Nila smo občudovali sončni zahod.  

Dneva pa še ni bilo konec. Po kratki osvežitvi v hotelu smo šli še na vožnjo s kočijo.

Ko je bil udoben ogled Luxorja končan, smo šli še na čaj in šišo.            

 

Prva Potovanja Naslednja