Še en Janez na spletu
Prva Hribi Morje Smuka Potovanja Galerija Povezave Pišite mi
Madžarska , april 2012   Kranj - Budimpešta   Budimpešta   Budimpešta - Eger   Eger - Debrecen   Debrecen - Keckemet   Keckemet - Balatonfured Balatonfured - Kranj   Zemljevid

 Eger - Debrecen

Eger - spomenik vstaji leta 1956 V spomin na vstajo leta 1956 povsod po Madžarski postavljajo spomenike. 
Zapustili smo Eger in se odpeljali proti severu. Pokrajina je bila gričevnata, porasla z gozdovi. Pokrajino zaradi najnižjih temperatur imenujejo tudi "Madžarska Sibirija). Gozdnata pokrajina, polna kraških pojavov, je del narodnega parka Bukk.

Ob cesti je bilo vse več hiš. Ker ni bilo nikjer videti obdelanih polj, sem se že spraševal, s čim se ti ljudje preživljajo.

Na odgovor ni bilo treba dolgo čakati. Prišli smo v mesto Ozd, ki je bilo nekoč center težke industrije.  Videli smo veliko starih razpadajočih obratov. Na obrobju mesta pa je stala novejša, delujoča železarna.

Velik oblak prahu, ki se je dvigal iz proizvodnih obratov, je dal vedeti, da na ekologijo še ne dajo veliko.

 

Ozd - železarna
Postanek na slovaškem

Na poti do kraške jame Baradla barlang smo  izbrali bližnjico čez slovaško ozemlje.  V krajih ob meji živi veliko Madžarov. V vaseh sem opazil veliko sončnih elektrarn. Za razliko od Slovenije, kjer sončne celice dajemo večinoma na strehe zgradb, so tukaj kolektorje postavili na njivo.

V neki vasi smo naredili kratek postanek in si privoščili še slovaško pivo po precej nižji ceni, kot je pri nas.

Spet smo prečkali mejo. Pri kraju Aggtelek smo si ogledali kraško jamo Baradla barlang.

Jama leži tik ob meji. Vhod v krak jame je tudi s slovaške strani.

Jama je bila lepo okrašena s kapniki. Nekoč so po vzoru Postojnske jame že načrtovali železnico, potem so te načrte opustili.

Vodič, ki nas je vodil po jami, je s spoštovanjem govoril o slovenski speleologiji.  Poznal je naše jame, pohvalil je tudi naš pršut in teran.

Kraška jama Baradla barlang
Miškolc

Po dolini reke Sajo smo se odpeljali  proti Miškolcu. Ta je s 170 000 prebivalci četrto največje mesto na Madžarskem.

V opoldanski vročini smo se nekaj časa sprehajali po mestu, nato pa sva poiskala senco v neki kavarni.

Avtobus nas je počakal na novem Trgu herojev. Na trgu pred Minoritsko cerkvijo je velik spomenik herojem vseh madžarskih vojn in vstaj.

Do Debrecena, cilja tega dne, nas je ločilo dobrih 100 kilometrov sodobne avtoceste.

V mestu smo najprej imeli nakaj težav, da smo našli pot do hotela, ki je bil v samem mestnem jedru.

Hotel Aranybyka (Zlati bik) je doživel že lepše čase. Zunanjost lepe secesijske zgradbe je spomeniško zaščitena. Sobe so bile pa bolj na nivoju kakšnega hostla. Dvigalo je delovalo kot je samo hotelo, čistilka je bila pa zagotovo že nekaj let na bolniški. 

Pred večerjo sva se malo sprehodila po mestu. V neki kavarni so imeli plesno tekmovanje v argentinskem tangu.  Na glavnem trgu je bilo v toplem večeru polno ljudi.

Hotel Aranbyka Debrecen
Proslava ob Dnevu upora proti okupatorju

V restavraciji ob hotelu smo po večerji imeli našo že tradicionalno proslavo ob dnevu upora proti okupatorju.  Proslava je bila z zamudo, ker prej ni bilo ustreznega prostora.

Bila pa je taka, kot se spodobi. Janko je imel govor, pevski zbor je zapel nekaj pesmi ob spremljavi Jožeta in Valerije. Imeli smo solo na orglicah in deklamacijo pesmi.

Vsi nastopajoči so se v skladu z modernimi smernicami odrekli honorarju.

 

 

Prva Potovanja Potovanja Naslednja Naprej