Pri kraju Fulophaza smo si želeli ogledati peščene sipine. Satelitska navigacija nas je hotela pripeljati z zadnje strani. Asfalt na cesti je zamenjal pesek, sipin pa ni bilo nikjer. Ko smo povprašali domačine, ki so pripeljali mimo, so nam povedali, kje so. Opozorili so nas tudi, da avtobus ne sme predolgo stati, ker se lahko kolesa ugreznejo v pesek.

Zato smo najprej počakali, da je šofer avtobus obrnil, mi smo pa odšli peš proti sipinam.  Mnogo sipin je prerasla trava, vseeno smo našli eno in veselo poslikali prav take sledi vetra v pesku, kot so v afriški puščavi.

Ko smo z avtobusom previdno spet prišli na asfalt in potem na glavno cesto, smo lahko videli, da bi do sipin mnogo lažje prišli s parkirišča ob glavni cesti.

Bil je že čas za kavo.  Ustavili smo se v veliki čardi ob cesti.  Bila je lepo urejena, pod s slamo pokritimi seniki je imela prostora za več sto ljudi.

Na prazničen dan so prihajale družine in večje družbe, ki so ob plačilu vstopnine dobile zapestnico in si nato privoščile piknik po sistemu "all inclusive".

Jezerca, ki smo jih videli s ceste, so slana. Vsebujejo sol, ki se izloča z dna nekdanjega Panonskega morja.

Trstičje ob jezerih je raj za ptice. Ob cesti smo opazili ograje za dvoživke. Prav tako, kot to delajo pri nas, naravovarstveiki pomagajo žabam prečkati cesto.

Spet smo prišli do Donave. Ustavili smo se v kraju Dunavfoldvar. Na obali reke je bilo več kopališč. V parku ob reki so imeli prvomajski piknik. Prvi maj praznujejo tako, da podjetja ali pa družine postavijo šotor in pripravijo hrano in pijačo za povabljene prijatelje oziroma za svoje zaposlene.

Ker nisva bila povabljena v noben šotor, sva si lakoto potešila v ribji restavraciji ob reki. Privoščila sva si ribji brodet.

Park in palačo v kraju Deg je postavil grof Festetics.  Palačo šele obnavljajo, zato si notranjosti nismo mogli ogledati. Le sprehodili smo se okrog nje po mogočnem parku.

Da bo grad spet zablestel v nekdanji podobi, bo potrebno še veliko časa in sredstev. 

Do Blatnega jezera ni bilo več daleč.  Namestili smo se v kraju Balatonfured v velikem hotelu, pred katerim smo opazili tudi nekaj avtomobilov s slovenskimi registracijami.

Pred večerjo je bil še čas za sprehod ob obali "Madžarskega morja". Zaradi praznika je bilo povsod polno turistov. Prevladovali so Madžari, slišala se je tudi nemška in češka beseda.

Kljub temu, da je bilo vse lepo urejeno,  jezera ne bi zamenjal za vonj morja in borovcev na Jadranu.