Prejšnji večer smo na sprehodu opazili informativno tablo, kjer so bile opisane zanimivosti v okolici Blatnega jezera. Tam je bil opisan tudi kamnolom bazalta pri kraju Monoszlo. Šli smo ga pogledat. Zaradi slabih oznak, smo našli le učno pot, ki je vodila mimo kamnoloma. Polurni sprehod po gozdu nam je dobro del.

Povzpeli smo se na vrh opuščenega kamnoloma, od koder se je lepo videlo jezero.

Številni griči okrog Blatnega jezera so vulkanskega izvora. Bazalt nastane pri hitrem ohlajanju lave. Običajno so to le drobna zrnca. Pod posebnimi pogoji pa nastanejo veliki stebri pravilne oblike. Take bazaltne stebre poznajo na Islandiji, Irskem in Škotskem. Mi smo jih videli v Armeniji.  Na hribu Hegyestu so jih domačini uporabljali za gradnjo.

Zdaj je ta kamnolom del narodnega parka.

V počastitev praznika dela so povsod postavili mlaje, ki so okrašeni s pisanimi trakovi v nacionalnih barvah.

V mestu Kesthely stoji baročni grad z lepim parkom v angleškem stilu. Tudi tega so zgradili grofje Festetics.

Grofje so si prizadevali za napredek kraja. Kristoph Festetics je zgradil mestno bolnišnico, Pal  je zgradil šolo, grof Gyorgy Festetics pa je leta 1797 osnoval prvo kmetijsko fakulteto v Evropi.

Letno baročni grad obišče 200.000 turistov. V kavarni ob gradu smo se posladkali z dobrimi tortami, za katere sem kasneje videl, da so izdelane po armenskem receptu na Slovaškem. Dobi se jih tudi pri nas v Mercatorju.

V kraju Zalavar je bilo v 9. stoletju središče Spodnje Panonije.  Prestolnico Blatenski Kostel je zgradil knez slovanskega rodu Pribina.

Nasledil ga je sin, knez Kocelj. Z njim sta se srečala misijonarja Konstantin in Metod in nanj naredila močan vtis.

Ko so se Velikomoravani uprli Frankom, jim je pomagal tudi Kocelj. Po uspešnem uporu je nastala samostojna slovanska država Spodnja Panonija. Kocelj je bil izvoljen za kneza. Na Kocljevo pobudo se je Metod vrnil v Sirmijsko nadškofijo, katere sedež je bil v Kocljevi državi. Škof Metod je uvajal slovansko bogoslužje.

Zadnji narodni park na naši poti  leži ob Malem Balatonu (Kis Balaton). Tu živijo številne ptice.

Za turiste so naredili več opazovalnic. Tako smo lahko, kljub neprimerni uri za opazovanje, videli čopaste ponirke, sive gosi, številne race. 

Pred slovensko mejo smo zavili v nakupovalno središče in zapravili še zadnje forinte za značilne madžarske stvari: palinko, vino in začimbe.