Še en Janez na spletu
Prva Hribi Morje Smuka Potovanja Galerija Povezave Pišite mi
Nemčija in Češka , 27. 4. - 4. 5. 2013   Kranj - Nürnberg   Turingija   Leipzig - Berlin   Berlin   Spreewald   Saška Švica   Dresden - Plzen   Plzen - Kranj   Zemljevid

 Leipzig - Berlin

Spomenik Bitki narodov pri Leipzigu. Po zajtrku smo se zapeljali do spomenika Bitki narodov.  Spomenik je posvečen bitki koalicijskih sil, armad Rusije, Prusije, Avstrije in Švedske  proti takrat že oslabljenemu Napoleonu.

V bitki je sodelovalo pol milijona vojakov. Napoleon je bil premagan. V bitki je bilo na obeh straneh ubitih od 80.000 do 110.000 vojakov.

V počastitev stote obletnice bitke so postavili orjaški spomenik.
Leipzig leži v deželi Saški. Že v rimski dobi je bil trgovsko mesto.  Posebej je poznan po sejmih, ki so jih prirejali že v srednjem veku. Leipziški sejem je bil znan po vsej Evropi, tudi v času Vzhodne Nemčije.

Ogled smo začeli na Augustusplatzu, kjer je zgradba filharmonije, opere. Posebej zanimivo je obnovljena zgradba leipziške univerze. Na univerzi so študirali pomembni ljudje: Lessing, Hertz, Ernst Bloch, Leibnitz, Nietzche, Goethe, Wagner, pa tudi sedanja predsednica nemške vlade Angela Merkel.

Z dvigalom smo se popeljali na razgledno teraso najvišje zgradbe v mestu. "Modrostni zob", kot jo domačini imenujejo, je bila mišljena kot knjižnica. Zaradi denarja, pa zdaj oddajajo tudi poslovne prostore.
Skupinska slika na gradu Wartburg.
V tej sobi je živel Martin Luter. V cerkvi sv. Nikolaja je bil Johann Sebastian Bach 27 let zborovodja.  Zato je v cerkvi tudi pokopan.

Pred cerkvijo so mu postavili spomenik. Bronast kip ga hudomušno prikazuje s prazim žepom. Kljub primernim dohodkom je moral skrbeti za svojih 20 otrok.

Ogledali smo si še železniško postajo, ki je po površini največja na svetu.  Po združitvi nemčij so postajo obnovili in modernizirali. Prvotno avlo so predelali v dve etaži. V njih je nastal moderen trgovski center. 

V pekarni sva kupila lokalno slaščico - leipziške ščinkavce. Nekakšne mafine iz krhkega testa, polnjene z mandlji, orehi in češnjo.
Cerkev sv. Nikolaja je v novejši zgodovini znana po tem, da se je pred njo pričelo gibanje, ki je vodilo k zrušenju berlinskega zidu in posledični k združitvi Nemčij, razdeljenih po 2. svetovni vojni.

Pred cerkvijo so se leta 1989 in 1990 vsak ponedeljek zbirali v molitvi za mir. Molitve so prerasle v miren odpor proti takratni NDR ( Nemški demokratični republiki).  V septembru  je bilo nekaj sto udeležencev. Oktobra jih je bilo že čez 300.000.

Zbiranja so se končala marca 1990 po prvih večstrankarskih volitvah.
Pred Bachovim muzejem.
Lutrova hiša Med vožnjo do Berlina smo se ustavili še v Potsdamu, glavnem mestu dežele Brandenburg. Mesto je bila rezidenca pruskih kraljev in nemških cesarjev do leta 1918.

V dvorcu Cecilienhof je bila leta 1945 Potsdamska konferenca, na kateri so se zadnjič zbrali Churchill, Truman in Stalin. Po zmagi nad Hitlerjem so se dogovorili o razdelitvi Nemčije na cone.
 
Na žalost je bil muzej v dvorcu zaprt.  Turistična sezona se prične šele z majem.  Pa še ponedeljek je bil. Na srečo je okrog dvorca lep park.


Še lepši park ima baročni dvorec Sanssoucci - letna palača pruskega kralja Friderika Velikega. Park in palačo sva si ogledala že pred leti.

Rokokojski park se zgleduje po francoskem Versaillesu, je manjši od francoskega baročnega vzornika.  V vitrinah na terasah obrnjenih proti jugu so med trtami fige, ki so imele že majhne plodove.

Po združitvi Nemčij leta 1990 so posmrtne ostanke čudaškega kralja pokopali na trato, kjer so grobovi njegovih psov. Tako so po 200 letih izpolnili njegovo željo, da bi bil pokopan na kraju, kjer lahko nadzira svoje vrtove.

Ker je, tako kot Marija Terezija k nam, v Nemčijo uvedel krompir, je nekdo na ploščo z njegovim imenom položil nekaj gomoljev.
Pred Bachovim muzejem.
Lutrova hiša Do Berlina je samo 25 kilometrov. V gneči nas je že skrbelo, da ne bomo pravočasno prišli do cerkve sv. Elizabete v okraju Charlottenburg.  Tam smo bili dogovorjeni s slovenskim duhovnikom Izidorjem Pečovnikom - Dorijem, ki vodi slovensko katoliško misijo v Nemčiji od leta 1995.

Povabil nas je v cerkev in nam pripovedoval o svojem delu in videnju razmer v Nemčiji in Sloveniji. 

Njegov govor nas je vse prevzel.

Prva Potovanja Potovanja Naslednja Naprej