Še en Janez na spletu
Prva Hribi Morje Smuka Potovanja Galerija Povezave Pišite mi
Nemčija in Češka , 27. 4. - 4. 5. 2013   Kranj - Nürnberg   Turingija   Leipzig - Berlin   Berlin   Spreewald   Saška Švica   Dresden - Plzen   Plzen - Kranj   Zemljevid

 Spreewald - Meissen - Dresden

Prvomajska budnica. Praznik dela smo počastili z budnico pred hotelom. Jože in Valerija sta prijela za inštrumente in zaigrala nekaj borbenih.  Veselo razpoloženi smo se odpeljali skozi predmestja Berlina proti jugovzhodu.

Naš cilj je bil narodni park Spreewald, ki je od Berlina oddaljen okoli 100 km. Po lužiško-srbsko se področje imenuje Blota. To je močvirno področje, ki so ga že v davni preteklosti hoteli izsušiti. Izkopali so preko 200 kanalov (Fliese) v skupni dolžini 1300 km.

Področje je znano po kislih kumaricah. Zaradi specifičnega biotopa je vpisano na UNESCO-v seznam.
Prvotni prebivalci so bili spodnji Lužiški Srbi, ki so se skoraj v celoti ponemčili. Obdržali so le svojo tradicionalno nošo in običaje.

Promet poteka v glavnem po vodi. Uporabljajo posebne čolne s plitvim ugrezom (kahne), ki jih premikajo s pomočjo dolge palice. S temi čolni vozijo stroje na polje, z njimi prevažajo živino. Z njimi pa opravljajo tudi modernejša dela, kot je raznašanje pošte in odvoz smeti.

Tudi mi smo se s takim kahnom zapeljali po kanalih. Vozila nas je čolnarka, oblečena v narodno nošo. Čoln je upravljala brez posebnega napora, čeprav nas je bilo na njem 22.

Vožnja s kahni po kanalih Spreewalda.
V tej sobi je živel Martin Luter. Med vožnjo po slikovitih kanalih smo imeli pokušino znamenitih spreewaldskih kislih kumaric, ki so geografsko zaščitene, prav tako, kot naš kraški pršut.

V vasici Lehde smo se ustavili in si ogledali lepo urejen skansen. V njem so bile zbrane vse tipične zgradbe tistega območja. V lesenih hišah je imel dnevni prostor nižji strop, tako da se je prostor lažje ogrel.  Predstavljene so bile tudi delavnice za izdelavo čolnov in pa seveda prostor za kisanje kumaric in ribanje hrena.

Ko smo zaključilo vožnjo po kanalih sva seveda morala nakupiti zalogo kumaric, saj so res nekaj posebnega.
Z avtobusom smo nato nadaljevali proti mestu Meissen. Mesto je znano po izdelavi porcelana. Ker Kitajci svojega postopka izdelave niso izdali, so ga v tem mestu morali ponovno odkriti.

V tovarni so nam pokazali, kako izdelujejo izdelke iz porcelana. Vsi izdelki so ročno poslikani. Porcelan žgejo dvakrat, pri tem se volumen zmanjša za 16%.

Tovarno so po vojni preselili v Rusijo, znanje je pa ostalo v Meissnu. Porcelan iz te tovarne je bil eden redkih izdelkov vzhodne Nemčije, ki je bil iskan na zahodu.
V trgovinici ob tovarni nismo veliko kupili, saj so cene izredno visoke.
Skodelica za expresso je stala 80€, 40 cm visoko vazo pa so cenili na 125.000 €. (Ni tipkarska napaka!)
Pred Bachovim muzejem.
Lutrova hiša Na gradu Albrechtburg, ki stoji nad mestom, so imeli srednjeveški sejem. Prišli smo ravno ob zaključku, zato nam ni bilo treba plačati kar visoke vstopnine.

Sprehodili smo se med stojnicami, kjer so v srednjeveška oblačila oblečeni obrtniki prikazovali, kako so takrat izdelovali izdelke.

Tkanje na statvah mi je bilo poznano. Prvič sem pa videl stružnico na nožni pogon.  Otroke zo zabavali glumači na odru pri gradu. Na stojnicah se je dalo tudi kaj kupiti.

Mene so zabavali prizori, ko sem videl, da vitezi v kotu jedo pico in pogled na grajske gospodične, ki so se igrale z mobilnimi telefoni.

Prva Potovanja Potovanja Naslednja Naprej