Še en Janez na spletu
Prva Hribi Morje Smuka Potovanja Galerija Povezave Pišite mi
Provansa , julij 2010   Kranj - La Ciotat - Arles   Camarque   Avignon - Senanque   Les Beaux - St. Remy   Arles - Aix - Kranj     Zemljevid

 Arles - Les Beaux - Glanum -St.Remy - Arles

Prodajalka rogljičkov naju je že poznala. Po zajtrku sva šla do še enega mostu. Pont Anglais je postal slaven zato, ker ga je rad upodabljal Vincent van Gogh, ko je živel v Arlesu.

Od takrat se je spremenila samo obala kanala, ki so jo utrdili.

 Za ta dan sva načrtovala manjši krog.  Spet sva šla proti severu. Pred krajem Fontvieille sva se po naključju ustavila na parkirišču pred opatijo Abbaye de Montmajour.  Ne vem zakaj sem opatijo pričakoval za mestecem. Ker sva mislila, da to še ni ta opatija, sem naredil samo nekaj fotografij veličastne zgradbe. V mestecu sva zavila proti Daudejevem mlinu. Mlin na veter je francoski pisatelj upodobil v zbirki črtic Pisma iz mojega mlina.

Z vzpetine, na kateri stoji mlin, je bil lep razgled. Bila sva tako zgodnja, da še niso pobirali parkirnine. Spet sva kot Gorenjca malo "prišparala".

Mestece Les Beaux letno obišče dva milijona turistov. Zaradi gneče v priročnikih ne priporočajo obiska poleti. Če pa ste tam ravno poleti, je najbolje priti zelo zgodaj. Midva sva bila tako zgodnja, da sva dobila prostor na parkirišču le nekaj metrov od vhoda v mesto.

V bližini mesteca so našli rudo, ki so jo po mestu poimenovali boksit. Bolj kot ruda pa turiste privlači mestece, ki se s svojimi kamnitimi hiškami stiska pod vrhom hriba.

Na vrhu hriba so ostanki mogočnega gradu, ki je bil delno vklesan v živo skalo. Z obširnega grajskega dvorišča  je veličasten razgled, ki sega čez vso Kamarko do morja. Splezala sva na najvišji stolp ter šele ob povratku prebrala, da to počneva na lastno odgovornost.  Ko sva v kavarni pila kavo, so se ulice napolnile s turisti. Parkirna mesta so bila že vsa zasedena.

Odpeljala sva se po pokrajini, ki je postajala bolj razgibana, močno je spominjala na naš Kraški rob. Alpilles, kot se hribi imenujejo, so zahodni obronki Alp.

Ko se je cesta čez hribe spet spustila v dolino, sva se peljala mimo ostankov rimskega mest Glanum. Najprej sva mislila, da je to le slavolok in kenotaf, ki sta stala blizu parkirišča. Ko pa sva videla, da je na parkirišču več parkiranih avtomobilov, kot je okrog spomenikov ljudi, sva šla na drugo stran ceste.

Ogled izkopanin mesta je potem trajal skoraj uro. V opoldanski vročini je bil to poseben dogodek. Res pa je, da je prikazana popolna struktura naselja.

V vodnikih nisem dobro razumel, koliko je od Glanuma oddaljen samostan Saint-Paul. Ko je še prodajalka vstopnic v Glanumu nekaj govorila, kako je blizu, sva postala pozorna in bolje pogledala kažipote.

Do samostana je bilo samo nekaj minut hoje, zato sva se kar peš odpravila proti ustanovi, v katero se je Van Gogh umaknil v samoto in v kateri je naslikal veliko svojih del.

Že pri vhodu v samostan so reprodukcije njegovih slik. V samostanskem vrtu so simbolično zasajeni irisi, sivka, sončnice in žito. V sadovnjaku rastejo mandljevci in druga drevesa, ki jih je upodabljal.

V sobi, kjer je stanoval, so poleg postelje in slike z odrezanim ušesom, še stoli in mizica prav taki, kot na njegovih slikah.

V Saint-Remyu sva pričakovala urejena parkirišča tako kot v ostalih turističnih krajih v Provansi. Parkirišča nisva našla, še prosto mesto ob cesti sva po tretjem krogu dobila skoraj izven mesta. Bil je višek sezone, mesto pa preplavljeno s turisti. Na uradnem parkirišču je bil sejem. Spet sva imela smolo. Ura je bila skoraj ena in spet so pričeli pospravljati. Komaj sva še lahko kupila značilne provansalske salame.

Potem sva si  priborila mesto v restavraciji ob trgu. Ko sva čakala na "dnevni menu", sva šele razumela urnik sejmov. Sejem traja do 13. ure. Potem imajo prodajalci čas, da vso robo zložijo v kombije in pospravijo stojnice. Ob 13.20 pridejo smetarji in redarji, ki počasneže priganjajo. Ob 14. uri je vse pospravljeno. Na trgu spet lahko parkirajo avtomobili.

Na poti proti Arlesu sva se ustavila še v destileriji parfumov. Nakupila sva nekaj drobnih daril.

V hotel sva se prvič prišla pred peto uro. Po kratkem počitku sva se še enkrat peš odpravila v mesto.

Prva Naslednja