Še en Janez na spletu
Prva Hribi Morje Smuka Potovanja Galerija Povezave Pišite mi
Severna Španija , april 2009   Kranj - Bilbao - Santillana del Mar   Santillana del Mar - Gijon   Gijon - Santiago de Compostela   Santiago de Compostela - Leon   Leon - Miranda del Ebro   Miranda del Ebro - Bilbao - Kranj   Zemljevid

Leon - Miranda del Ebro

Mesto Leon ni dobilo ime po levu, kot bi sodili po imenu in znaku v grbu. Dobilo ga je po rimski legiji, ki je mesto ustanovila v 1. stoletju pred našim štetjem - Legion.  Potem so ime skrajšali iz Legion v Leon.

Mesto je znano po veliki katedrali, ki so jo zgradili s prispevki romarjev, ki so romali v Santiago po Francoski poti.

Gotska katedrala se ponaša z vitraži, zato jo včasih imenujejo tudi Hiša luči.

 

Leta 1188 je bil v  Leonu, po pričevanju špancev,  ustanovljen prvi parlament v Evropi.

 

 Med sprehodom po mestu smo si ogledali še modernistično stavbo iz leta 1892, ki jo je projektiral znameniti arhitekt Gaudi.

 

Med vožnjo proti Burgosu smo z avtoceste lahko opazovali številne romarje, ki so po poljski poti pešačili proti Santiagu.

Na  vhodu v Burgos smo pri mestnih vratih počakali na lokalno vodičko, ki nas je popeljala na ogled katedrale.

Gotska katedrala iz 13. stoletja je posvečena devici Mariji.

V katedrali smo videli grob španskega junaka Rodriga Diaz de Vivar, bolj znanega kot El Cid, ki se je odlikoval v boju z Mavri.

 Katedrala ima še eno zanimivost - lutko Muholovca (Papamoscas), ki vsako uro udari na zvonec in odpre usta. Imeli smo srečo, da smo bili tam ravno ob pravem času.

V cerkvi so številne privatne kapele plemiških rodbin.

Ogledali smo si še razstavljeno cerkveno zakladnico s številnimi monštrancami in kelihi iz zlata.

V kleti je bilo zelo hladno, zato smo tu razumeli, zakaj je vodička prišla v plašču.

 

Ko smo prišli spet na toplo, smo videli, kako romarji žigosajo kartončke, podobno kot bi hodili po SPP.

Zunanjost katedrale obnavljajo. Na zadnji strani zgradbe je bilo še nekaj delov, ki niso bili očiščeni.

Med siesto so tudi tu ulice skoraj izumrle.  Če si videl koga, je bil to zagotovo turist, ali pa romar, ki je imel tu še dobrih 500 kilometrov poti do Santiaga.

Ob peti uri so ulice nenadoma oživele. Trgovine so se odprle. Midva sva spominke nakupila že v Santiagu, zato sva tu kupila samo malenkosti za malico. 

Do odhoda avtobusa je ostalo še nekaj časa, ki sva ga porabila z opazovanjem ljudi.

Potem se je skupina zbrala pri mestnih vratih  in odšla proti avtobusu.

Ta dan nas je čakala samo še vožnja do kraja Miranda del Ebro, kjer smo prespali.

 

Prva Potovanja Naslednja