|
|
14.05.2013 Oberlercherspitze
|
|
|
|
Cesto v Malto so odprli. Pri jezu smo bili zaradi čakanja pred predorom Karavanka malo kasneje, kot običajno.
Tokrat smo šli čez jez proti Oberlercherspitze. Strjen sneg se je začel kmalu potem, ko se je pot začela dvigovati.
Pri jezu je bilo precej hladno. Ko smo pa prišli na sonce, je postalo vroče. Kmalu smo bili v kratkih rokavih.
Žal mi je bilo, ker sem pozabil kapo.
|
|
Sneg je bil na začetku južen. Ko je smučina postala bolj strma, je
sonce že neusmiljeno grelo. Še v kratkih rokavih je bilo presneto vroče.
Da bi se zaščitil pred soncem, sem na glavo dal čelado. Vode v čutari je hitro zmanjkovalo.
|
|
|
|
|
Nad prelomnico se je južni sneg spremenil v pršič. Pred dnevi je nametlo kakšnih
15 cm snega.
Pršič se ni dobro razumel z že premočenimi psi. Na smučeh so se pričele delati cokle.
Tudi mazanje z voskom ni dosti pomagalo. Po nekaj korakih je bilo pod smučjo cela gora snega.
Prijatelji so ušli naprej, sam sem pa videl, da ne bom prilezel do vrha. Vesel sem bil, ko je malo pod 2800m nazaj prismučal
Bojan, ki se je tudi naveličal borbe s coklami. Bil sem tako izmučen, kot že dolgo ne.
|
|
Ko sva si malo opomogla, sva se odpravila nazaj.
Smučanje je bilo v zgornjem delu več kot odlično. Bilo je še veliko nezvoženega pršiča, da
si lahko delal zavoje po mili volji.
Pod prelomnico je bis sneg bolj južen. Tam je bilo treba peljati bolj previdno.
|
|
|
|
V spodnjem delu se je dalo pripeljati do poti, ki vodi proti jezu. Vmes je bilo treba malo
potelovaditi skozi ruševje.
Ko sva snela smuči, sva najprej pri potoku napila vode. Sledil je še tisti vzpon do lestve, ki je na koncu čisto odveč.
Pri avtomobilu sva potem pričakala prijatelje, ki so šli do vrha. Pivo, ki smo ga končno popili v gostilni,
je bilo ta dan zasluženo.
|
|
|
|
<
|
